Sabotin-parkmiru

Sabotin z okolico je po svoji lepoti, legi, naravnih vrednotah in kulturni dediščini zanimiva in privlačna točka. Kot najjužnejši odrastek Julijskih Alp je naravoslovna zanimivost.

Sabotin je izjemen tudi s stališča kulturne dediščine. Že v poganskih časih naj bi na njem stalo svetišče. Še danes se na Sabotinu lahko sprehajamo po številnih vojaških rovih in kavernah, ki so jih v skalo izklesali italijanski in avstoogrski vojaki, pripadniki 22 narodov, ko so se borili na Soški fronti. Čas prve svetovne vojne je torej močno zaznamoval območje Sabotina, ki skupaj z drugimi lokacijami na Tolminskem, Kobariškem in Goriškem priča o takratnem dogajanju na Soški fronti.

Po drugi svetovni vojni so po ozkem grebenu Sabotina potegnili novo državno mejo med Italijo in Jugoslavijo, zato je bil dostop na Sabotin vse do osamosvojitve Slovenije omejen. Po vrhu grebena se vijejo mejni kamni, o meji pa pričajo tudi opuščeni bunkerji in stražnice.

Po odstranitvi političnih ovir ima Sabotin odlične možnosti, da postane simbol združevanja in premagovanja mej, pomembna rekreacijska in izletniška točka, skupaj z vsemi zanimivostmi pa ima velike turistične potenciale. Območje Sabotina bomo kot »Park miru« uredili v celovit turistični produkt, ki bo namenjen sprva predvsem Italijanom in Slovencem z Goriškega in obiskovalcem tega območja, kasneje pa tudi pripadnikom vseh 22 narodov, ki so se tu borili. Sabotin tako lahko postane pomembna prepoznavna točka Goriške. Dogajanje na Sabotinu bo promocija za celotno območje Goriške, hkrati pa je to dobra priložnost za diverzifikacijo turistične dejavnosti, ki je trenutno usmerjena predvsem v igralništvo.

Ker je bilo območje Sabotina do leta 1991 zaradi državne meje zaprto za obiskovalce, so naravne vrednote in kulturna dediščina tu dobro ohranjene. Projekt Park miru je usmerjen v njihovo ohranjanje s premišljenim usmerjanjem obiskovalcev.

Na italijanski strani botruje projektnem predlogu ugotovitev, da goriško turistično ponudbo zaznamuje značilno gričevnata podgorska pokrajina s kraško planoto in obalno-morski prostor z zalivom, ki skupaj tvorita edinstveno sinergijo. Ta dvojnost in raznolikost omogoča oblikovanje turističnih paketov s pestro ponudbo in programi. Sprehod po kraški planoti, ki ga spremljajo pokušine tipičnih jedi v osmicah, se lahko izmenjuje z drugimi oblikami turizma, naslednji dan pa gostje lahko uživajo v sproščajočem potepanju po mestih in nakupovanjih ali ogledu kulturnih znamenitosti in muzejev. In če lahko trdimo, da so prav ogledi mest že dobro uveljavljeni in (pogosto) ustrezno vrednoteni, pa moramo ugotoviti, da je treba bolje pripraviti in spodbujati turistično ponudbo, ki naj gostom odkrije lepote in zanimivosti obmejnega območja.

Interes turista mora pritegniti tudi prirejanje posebnih pobud kot je namen manifestacije »Obmejni okusi«, ki naj postane trajna in se bo financirala tudi po koncu projekta.


 

Geološki pregled območja Sabotina

Kamninska sestava vzhodnega pobočja Sabotina je podobna kot na zahodnem robu visoke kraške planote Banjšice (Sveta gora). Lahko bi rekli, da je reka Soča, ki je v apnenčaste sklade vklesala globoko dolino, odrezala Sabotin od Banjške planote.

Sabotin na vzhodni strani omejuje dolina Soče, proti zahodu pa polagoma tone pod flišno gričevje Goriških Brd. Na severu prehaja v flišno hribovje Kambreško (Korada, 812 m), proti jugu pa v Goriško polje, ki je del Furlanske nižine.

V širšem smislu je območju Sabotina na prehodu med Sredozemskim, Dinarskim in Alpskim svetom.

Kamnine na Sabotinu in v bližnji okolici:

s - grušč, ponekod sprijet v pobočno brečo (kvartar); zahodno in južno pobočje Škabrijela, južno in vzhodno pobočje Sv. Katarine;

t1 - terasni sedimenti (spodnja terasa) - prod, pesek, konglomerat; Goriško polje pri Solkanu in južno

t2 - terasni sedimenti (zgornja terasa) - prod, pesek, konglomerat; dolina spodnje Soče od HE Solkan do Solkana;

E 1,2 (Eocen = zg. cuizij in sp. lutecij) - Fliš, menjavanje laporja in peščenjaka; Goriška Brda zahodno od potoka Pevmica in proti severu na prehodu v Kambreško;

K, Pg (zg. del senonija in paleocen) - Rdeč in siv lapor ter lapornat apnenec z globotrunkanami in globorotalijami, debelina 120 m; pas med Podsabotinom in Šmavrom;

K 2 2 (Turonij) - Temno siv gost skladovit apnenec v menjavi z rudistnim apnencem (turonij); Sleme in zahodno pobočje Sabotina, debelina do 500 m.

K 1,2 (albij in cenomanij) - Menjava zrnatega dolomita in apnenca (sp. kreda in cenomanij); vzhodno pobočje Sabotina in Sv. Gora, debelina 350 m.

Tektonika

Sabotin v celoti pripada Dinaridom (enota prvega reda). Sleme poteka v smeri severozahod-jugovzhod.

Spada v Banjško sinklinorijsko območje (enota drugega reda). Gre za nariv Trnovskega gozda in Banjškega sinklinorija, ki v zahodnem delu preide v prevrnjeno antiklinalo Sv. gore in Sabotina, ki še zahodneje postane normalna in polagoma potone pod flišne plasti Goriških Brd.

Na jugu Sabotin omejuje prelom, ki poteka po dolini Soče od Solkana proti Grgarju.


 

Rastlinstvo

Sabotin leži na robu submediteranske Slovenije, za rastlinstvo na območju pa je odločilno zlasti krajevno podnebje. Osojna pobočja nad Sočo so precej hladnejša kot prisojna nad Solkanom in na meji z Goriškimi Brdi. V dolini Soče severno od Solkana vpliv Mediterana postopoma slabi, narašča pa vpliv Julijskih Alp.

Sabotin je tako eno izmed floristično najbogatejših območij Slovenije. Leži na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega fotogeografskega območja. V njegovi flori so zastopane tako srednjeevropske in južnoalpske vrste kot dinarske, submediteranske in celo mediteranske vrste.

Med prave sredozemske vrste sodi npr. črni hrast (quercus ilex) . Na osojnih pobočjih Sabotina pa rastejo tudi številne alpsko razširjene vrste- npr. lepi jeglič (Primula auricula).

Na Sabotinu je najbolj ogrožena flora kraške gmajne. Zaradi opuščene rabe (košnja, paša) je zaraščanje intenzivno. Na opuščene travnike in pašnike se širi gozdni rob. Z oživljanjem paše ali košnje bi lahko ohranili tudi rastlinske vrste, ki uspevajo izključno v travniških združbah in bodo sicer postopno izginile.


 

Živalstvo

Območje Sabotina spada v mrežo Natura 2000.

Južni rob Trnovskega gozda in Nanos je območje, ki je mednarodno pomembno z vidika ohranjanaj ptičjih vrst. Pobočje Sabotina je naravno nadaljevanje tega območja.

Najbolj izstopajoča pokrajinska značilnost tega mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA- important bird area) so skalne stene.

Kačar (Circaetus gallicus)
Pomembna gnezdilka tega območja. V Sloveniji je populacija ocenjena na 10 do 15 parov.

Skalni strnad (Emberizia cia)
Tukaj ugotovljene gostote skalnega strnada so najvišje v Sloveniji in verjetno med najvišjimi znanimi v Evropi. Na 2 km dolgem transektu na Sabotinu je bilo tako spomladi 2002 popisanih 26 pojočih samcev.

Pomemben del tega za ptiče mednarodno pomembnega območja so tudi travniki. Na vznožju in nižjih delih planot srečamo bolj suhe travnike, ki so danes povečini precej zaraščeni.

Skalnati rob planot deluje kot vodilo, vzdolž katerega letijo ujede. Reden poletni gost z nam najbližjih gnezdišč na otoku Cresu na Hrvaškem je beloglavi jastreb (Gyps fulvus). Sabotin je del njegovega migracijskega koridorja na poti do Julijskih Alp!

Najbolj pereč vir ogrožanja je zaraščanje travnikov zaradi opuščene rabe.